Tako kot so za nekaj časa pozabljene naše sanje in načrti o prihodnosti, katera se nam zdaj zdi kot nek oddaljen otoček, ki smo ga nekoč opazovali izpod krošnje mogočnega borovca, s plastičnim kozarcem hladnega gin tonica v roki.
Se še spomnite vonja tega borovca in slišite oglašanja galebov, ki so se, kot da postopači niso imeli drugega početi, sprehajali gor in dol po plaži. Zdaj se tudi te spomini zdijo že daleč stran, ampak nam kljub vsemu pričarajo nasmeh na obraz. Nekje iz ozadja misli pa se, kot mačka, ki počasi, korak za korakom, vendar vztrajno stopa proti svojemu plenu, pojavlja in se nam vedno bolj jasno prikazuje upanje, da bomo vse to spet imeli nazaj in bo svet spet na naši dlani. Če bomo le potrpežljivi.
Vedno znova si ponavljam, tako znani rek, da je upanje tisto, ki umre zadnje. Dokler imamo upanje obstaja prihodnost in vera v boljši svet. Take vrste svet, v katerem bodo maske in socialna distanca le še bled spomin na to, kar nam je bilo nekoč odvzeto. In potem bomo maske nadeli samo še za pustni dan z namenom, da nas ta običaj združuje, ne pa odtujuje. Takrat bo spet čas za vse tiste izlete, ki nas napolnijo z energijo in vse vožnje z avtom ob sončnem zahodu s spuščenimi stekli ter petje na ves glas ob spremljavi Oliverjeve Cesarice. Spet bo čas za trenutke, ko se bomo počutili pijani od nenadne sreče in bomo želeli, da bi ta občutek trajal in trajal.
Želim pa si tudi obveznosti, pa tistih vsakodnevnih malih in velikih izzivov. Ko me bo zbudil zvok jutranje budilke, ki me bo klicala v nov dan in potem vonja po sveži kavi. Zvečer pa utrujene vožnje domov po uspešno preživetem dnevu. Želim si tudi večernih petkovih izhodov, ko si bom lahko oblekla tisto "ta isti teden kupljeno novo obleko", ker bom imela za ta večer "outfit" že v glavi. In potem se bom še zadnjič pred odhodom pogledala v ogledalo in se počutila lepo. Nestrpna sem ob misli na dan, ko bom lahko objela prijatelje in imela občutek, da je svet spet moj. In tudi bo moj, tvoj, naš. Zelo kmalu. Takrat pa se nam nič več ne bo zdelo samoumevno. Ker tudi ne bo.
Nina
